Arhivi: Anekdote

  • Prva zaroka Jenny Lind

    Jenny Lind ni slovela le po glasu, ampak tudi po neverjetno prijaznem značaju, ki ga ji niso mogli vzeti niti resni življenjski zapleti. Njena poroka z Ottom Goldschmidtom, ki ga je spoznala na ameriški turneji leta 1851, je precej znana. Takrat je bila pod menedžmentom P. T. Barnuma, Goldschmidt pa je bil pianist v ansamblu.…

  • Mozartov oster odgovor cesarju

    Številni veliki skladatelji so imeli korist od kraljeve naklonjenosti—Haydn je denimo ogromno dolžan knezu Esterházyju. Sčasoma so dvorni krogi od Haydna do Wagnerja vse bolj prepoznavali vrednost glasbenega genija. A pokroviteljstvo je imelo tudi ceno: nekateri glasbeniki so postali servilni, drugi pa so ohranili neodvisnost. Mozart je bil med slednjimi. Po prvi izvedbi svoje opere…

  • Dve vrsti računov

    Glasbeniki včasih res doživijo trenutke sreče—toda takšni zadetki so tako redki, da si jih velja zapomniti. Vsi radi pripovedujejo zgodbo o Paganinijevem darilu Berliozu. Nekateri se rodijo bogati, nekateri si bogastvo ustvarijo, le peščici pa denar dobesedno »pade v naročje«. Evo, kaj se je nekoč zgodilo skladatelju Michaelu Williamu Balfeju v Parizu. Ravno se je…

  • Brezhibno branje z lista je nemogoče

    Ljudje radi rečejo, da »znajo z lista prebrati karkoli«. V resnici je takšno brezhibno branje z lista veliko redkejše, kot namigajo hvalisanja. Veliko glasbenikov zna prebrati skoraj vse—»vse« pa je druga zgodba. Tudi Bach, za katerega so pravili, da je v branju z lista in izvedbi prekašal Liszta, Mendelssohna, Mozarta in druge, je začel verjeti…

  • Mendelssohn pri delu: piše med pogovorom

    Johann Sebastian Bach je skladatelje, ki niso mogli ničesar zapisati, ne da bi prej vse preigrali na tipkah, zbadljivo poimenoval »vitezi čembala«. Felix Mendelssohn pa je bil očitno povsem drugačne vrste. Nekega dne ga je obiskal prijatelj in ga našel pri skladanju. Gost se je vljudno opravičil in ponudil, da pride drugič, a Mendelssohn ga…

  • Dvojna doza Brahmsa

    Hans von Bülow je bil izjemen dirigent—in slovel je po trmi. V nekem mestu je skoraj vedno dobil bučen aplavz, ne glede na to, kaj je dal na program. Nekoč je uvrstil dolgo in zahtevno Brahmsovo simfonijo. Brahms ni avtor, ki bi ga množice vedno zlahka »prebrale«, in tisti večer je aplavz zvenel bolj kot…

  • Handlova mladost: podstrešni klavikord

    Handlov oče je imel načrt: pravo, ne glasbe. Glasbil se mladi Handel ni smel dotakniti—zato si je našel obvoz. Na podstrešju je stal star klavikord, in ponoči se je tja tihotapil igrat, ko so drugi spali. Ko je bil star šest let, se je oče odpravil na dvor nekega kneza, kjer je služil sorodnik. Handel…

  • Violina za osemnajst penijev

    Priznati kakovost pri drugih glasbenikih ni vedno v navadi. A obstaja skoraj smešno pravilo: več kot ima človek pravega znanja in talenta, hitreje ga prepozna tudi pri drugih. Kdor nenehno razvrednoti delo drugih, običajno razkrije predvsem lastno majhnost. Lep primer se je zgodil ob prvi pojavitvi Niccolòja Paganinija v Angliji. Ko je »violinski čarovnik« končal,…

  • Posebnosti genija

    Beethovenov genij je prišel z vrhunskim kaosom. Čeprav je bil skoraj gluh, je še vedno tolkel po klavirju, hodil po sobi in na glas »prepeval« melodije. Da bi se ohladil, si je čez roke zlil vrč vode—s tem pa zalival sobe pod seboj in si nakopal besne stanodajalce. Nenehno se je selil (včasih je plačeval…

  • Vestna igra in petje

    Schröder‑Devrientova, prva velika Leonora v Beethovenovem *Fideliu*, je obsesivno študirala vlogo – tedne in tedne, da bi ujela skladateljev namen. Pri ključnem trenutku, ko Leonora uperi pištolo, jo je na premieri tako strah, da ne bi bila popolna, da se je vsa tresla … in občinstvo je izbruhnilo v navdušenje. Spoznala je, da učinka, ki…