Arhivi: Anekdote

Na odru ni vedno samo tragedija — nastopajoči se znajo tudi šaliti. V eni operi, postavljeni na ladjo, je nek šaljivec menda med “guganjem” ladje skozi loputo dvignil glavo in ponudil umivalnika kot skrbni stevard: “Potrebujete moje usluge?” Občinstvo ni videlo, zakaj se igralci komaj zadržujejo. Druga zgodba pravi, da je pevka Mme. Devrient kot…

Če že na glas kritiziraš v javnosti, se prepričaj, da skladatelj ne sedi zraven tebe. Na pariški premieri Mendelssohnove uverture k *Snu kresne noči* so ljubitelji glasbe v njegovi loži govorili povsem sproščeno — ne da bi vedeli, da je Mendelssohn tam. Eden je celo vstal in rekel, da “preostanka ne bodo prav uživali”, in…

Skladatelji so imeli vedno zelo različne “delovne postavitve”. Beethoven je ideje zapisoval po kavarnah in gostilnah, a veliko je skladal tudi med sprehodi — celo pod znamenitim hrastom pri Dunaju. Mozart je oboževal družbo in je odlašal z *zapisovanjem*, ker je bila glasba že gotova v njegovi glavi; Schubert je melodije znal skicirati tudi v…

Paganini pozneje ni slovel kot velik dobrotnik, zato ta dunajska zgodba toliko bolj izstopa. Videl je ubogega dečka, ki je na zdelani violini igral na ulici, da bi preživljal bolno mamo in sorojence. Paganini je vzel violino, zaigral v svojem slovitem slogu, da se je zbrala množica, nato pa je sam začel pobirati prispevke –…

Danes bi temu rekli “izposoja”, starejši avtorji pa so radi govorili o “kraji”. Ta anekdota trdi, da je bil Georg Friedrich Händel posebej drzen pri ponovni uporabi tujih idej — raziskovalci so opozarjali na podobnosti s Stradello, Carissimijem, Corellijem in drugimi v delih, kot sta *Israel in Egypt* in *Samson*. V baroku je bilo recikliranje…

Mlad skladatelj je nekoč prosil Hansa von Bülowa, naj pogleda njegov klavirski koncert. Bülow je rekel, da je preveč zaposlen, a obljubil, da ga bo prebral kasneje. Istega večera na zabavi so ga prosili, naj igra — in skladatelj je obstal odprtih ust, ko je Bülow odigral celoten koncert na pamet. V Meiningenu je šel…

Sopranistka Sigrid Arnoldson naj bi šla v Rimu po priporočeno pismo in so jo prosili za potni list. Pustila ga je v hotelu, in “Verjemite mi” ni prepričalo nikogar. Zato je naredila edino, kar zmore operna zvezda: zapela je. Uslužbenci so ji pismo izročili — ker, kot pravi zgodba, nihče drug ne poje tako.

Rossini in Meyerbeer sta bila tesna prijatelja—in očitno tudi mojstra medsebojnega hype‑a. V pariški operi sta skupaj poslušala *Roberta*. Rossini je bil nad nekim odlomkom tako navdušen, da je skočil pokonci in Meyerbeerju rekel: »Če lahko napišeš kaj boljšega od tega, bom plesal na glavi!« Meyerbeer ni niti trenil: »Potem pa začni vaditi—ravno sem končal…

Na zabavi pri grofu Morzinu je knez Esterházy slišal simfonijo Josepha Haydna in mu je bila tako všeč, da je skladatelja sklenil zaposliti kar na mestu. Ko je Haydn prišel v palačo, ga je knez menda pozdravil z razredno vzvišenim — in rasističnim — pripombo o polti, nato pa takoj prešel na posel: boljša plača,…

Radi imamo zgodbe o skladateljih, ki so »v dveh dneh napisali mojstrovino«. A velik del te hitrosti je le videz. Mozart, Mendelssohn, Händel in drugi so pogosto resnično komponirali **v glavi** – med hojo, potovanji in vsakdanjim življenjem – na papir pa so vse zapisali šele, ko jih je priganjal rok. Zato je *pisanje* videti…