Arhivi: Anekdote

Adelina Patti je bila 19‑stoletna verzija globalne superzvezdnice—glas, “brand” in luksuz v enem. Kot otroški čudež je zgodaj gostovala; ko je 1861 nastopila v londonskem Covent Gardnu, je čez noč postala top. Honoraji so hitro poleteli: na ameriških turnejah je v nekem obdobju dobila **£1.000 na predstavo**. Nekdo je celo izračunal “influencer matematiko” in trdil,…

Skladatelj Thomas Arne je moral nekoč presojati dve pevki – obe samozavestni, nobena pa po njegovem mnenju posebno dobra. Ko ju je poslušal, je prvi povedal: »Ti si najslabša pevka, kar sem jih slišal.« Druga je takoj slavila: »Potem sem jaz zmagala!« Arnejev odgovor je bil: *Ne.* Prva je res najslabša … a tudi druga…

Danes je *Faust* videti kot samoumevna klasika—včasih pa je bil… preprosto spregledan. V Londonu je založba Chappell & Co. od Gounoda kupila pravice za angleško uprizoritev za **£60** in rokopis nato praktično pustila na polici. Ko je operni impresarij Colonel Mapleson obupano potreboval nekaj “novega”, je prosil prijatelja Toma Chappella. Ta mu je podal *Fausta*…

Zbiranje violin ima vedno dve plati: ohranjanje… in kopičenje. Paganini je slovel po tem, da je imel pravo malo “muzejsko” zbirko italijanskih dragocenosti—Stradivarije, Amatije, Guarnerije. En Guarneri mu je bil tako pri srcu, da ga je podaril mestu Genova z eno prošnjo: naj ga zavarujejo pred “oskrunjenim dotikom” prihodnjih izvajalcev. Potem pa so tu še…

Tudi Händel je pisal priložnostne uspešnice – hitre, všečne skladbe za sprotni zaslužek. Na promenadnem koncertu je sedel s prijatelji in enega povabil: »Pridi, poslušaj tole. Povej, kaj misliš.« Po minuti je prijatelj skomignil: »Ni vredno poslušanja. Slaba roba.« Händel se ni užalil. Nasmehnil se je: »Prav imate. Res je slaba roba. Tudi jaz sem…

Ferdinand Ries ni hotel igrati redkeje slišane Beethovenove sonate na salonu—še posebej, ker je Beethoven sedel zraven. Beethoven je samo odmahnil: »Saj ne boš igral tako slabo, da ne bi mogel poslušati.« Ries je zaigral. Ko mu je spodrsnilo v levi roki, ga je Beethoven rahlo potrepljal po glavi—učiteljski “ping”. Vsi so se smejali, tudi…

Nekateri zbori imajo samo eno dinamiko: **glasno**. Na londonski vaji svoje *Jubel Cantate* je Carl Maria von Weber prišel do nežne zborovske molitve. Pevci so jo napadli kot navijaško himno—velik zvok, nič nians. Weber jih je ustavil in jih (precej naravnost) vprašal: *Bi tako tulili z molitvijo v Božji navzočnosti?* Sporočilo jasno: dinamika ni samo…

Mozart je šel v Marseillu v opero **inkognito**, da bi slišal izvedbo svojega dela. Vse je teklo… dokler kopist ni zgrešil ene note: orkester je zaigral **D**, tam kjer je Mozart napisal **D‑križ**. Mozartu je to “razbilo” harmonijo. Skočil je pokonci in zakričal, naj igrajo D‑križ. Občinstvo je mislilo, da gre za navadnega izgrednika, zato…

»Takt« in »naglas« sta za marsikaterega učenca spotikavca—zato si predstavljaj, kako je to razlagati na sodišču. Leta 1833 je v Angliji tekla sodna zadeva zaradi kršitve avtorskih pravic, skladatelj Cooke pa je nastopil kot izvedenec. Odvetnik ga je pritisnil: »Pravite, da sta melodiji enaki, pa vendar različni—kaj to pomeni?« Cooke je pojasnil: note so iste,…

Na dvoru so vljudna vprašanja pogosto samo… vljudna. Angleška pevka Anna Storace je v Dunaju na gala prireditvi pela pred dvorom in prejela veliko pohval. Cesar je šel mimo in jo vljudno vprašal, ali se dobro počuti in ali lahko kaj stori zanjo. Storace je vprašanje vzela dobesedno. Mirno je odgovorila: »Da, Vaše veličanstvo—zelo sem…