Njihovo najljubše okolje za skladanje

Skladatelji so imeli vedno zelo različne “delovne postavitve”. Beethoven je ideje zapisoval po kavarnah in gostilnah, a veliko je skladal tudi med sprehodi — celo pod znamenitim hrastom pri Dunaju. Mozart je oboževal družbo in je odlašal z *zapisovanjem*, ker je bila glasba že gotova v njegovi glavi; Schubert je melodije znal skicirati tudi v hrupu gostilne. Haydn se je umaknil v podstrešno sobico; Rossini je pisal kar v postelji, da mu je bilo toplo (in enkrat je raje napisal nov duet, kot da bi pobral list, ki mu je padel). Mendelssohn je lahko klepetal in orkestriral z neverjetno hitrostjo; Wagner pa je zahteval popolno tišino — včasih se je celo oblekel v kostum dobe, o kateri je pisal.