Arhivi: Anekdote

Johna Abella so k petju prisilili z medvedi. Nekega poznejšega tenorja – Garcio – pa je prepričalo nekaj še učinkovitejšega: žvižgi. Med enim od rednih mehiških prevratov je Garcia gostoval po državi in sklenil, da bo prišel do obale v Vera Cruzu ter odplul v mirnejše kraje. Na poti so ga napadli roparji in mu…

Skladatelji se ne zabavajo vedno ob šalah na svoj račun – še posebej, če zaradi njih izpadejo kot plagiatorji. Ruggero Leoncavallo pa je prisegal, da je ta zgodba preveč dobra, da je ne bi povedal. Ko je bil v mestu Forlì, je izvedel, da uprizarjajo njegovo opero *Pagliacci* (»Klovni«). Odločil se je, da jo posluša…

Pravi genij se ne boji sprejeti namiga—včasih tudi od tam, kjer ga najmanj pričakuje. V Mozartovi operi *Figarova svatba* nastopa tudi jecljavi sodnik. Mozart je želel, da bi pevec Michael Kelly jecljal skozi celotno opero—razen v enem priljubljenem odlomku, sekstetu. Bal se je, da bi jecljanje pokvarilo glasbo. Kelly je ugovarjal. Če sodnik jeclja povsod…

Operni direktorji se hitro naučijo, da je »prehlad« včasih tako strateški kot medicinski. Ronconi in njegova žena sta pela v isti operni zasedbi. Kadar je bila ona razdražena—če so jo zasedli z nekom, ki ga ni marala, ali pa so jo povsem izpustili—je Ronconi nenadoma dobil skrivnostne težave z grlom. Sporočil je, da mu je…

Arcangelo Corelli je nekoč sprejel obisk potujočega nemškega violinista po imenu Strunck. Po vljudnem pogovoru je gost prosil Corellija, naj zaigra. Corelli je ustregel in se po najboljših močeh potrudil, da bi ga navdušil. Nato je Corelli iz vljudnosti prosil, naj zaigra še Strunck. Nemec je odigral—namenoma—kot da mu je vseeno, Corelli pa ga je,…

Oblačila in urejenost res povedo nekaj o značaju—o glasbenem geniju pa presenetljivo malo. Zloščen gospod je lahko glasbeno enako močan kot razmršeni »Beethovnov tip«, neroden in zgrbljen človek pa ima lahko dušo Mozarta ali Chopina. Če prisegaš na stereotipe, te bodo mojstri hitro razočarali. Bacha si lahko predstavljamo kot metodičnega tudi pri obleki (čeprav je…

V času Oliverja Cromwella so puritanski vojaki orgle obravnavali kot sovražnikovo iznajdbo. Podirali so jih, jim posmehljivo rekli »cvileče ogabnosti«, piščali talili v krogle, po ulicah pa so celo pihali v reševane piščali—ali jih zastavljali za vrčke piva. Po obnovi monarhije so se katedralne službe vrnile in orglarska obrt je zacvetela. Temple Church v Londonu…

Debi je lahko stvar talenta – ali pa tudi tega, kako se odzove dvorana. Včasih nasprotniki organizirajo “kabalo”, da bi pevko potopili. Drugič pa prijatelji oziroma menedžerji tiho poskrbijo, da gre stvar v pravo smer. Ko so švedsko sopranistko Christine Nilsson prvič predstavili angleškemu občinstvu, je bila skoraj neznana. Njen impresarij, polkovnik Mapleson – eden…

Pred letom 1750 je bila glasbena »veličina« pogosto razumljena kot tehnično tekmovanje: najboljši skladatelj naj bi bil tisti, ki zna čim več neodvisnih melodij preplesti v eno smiselno celoto. Proti koncu dolgega obdobja kontrapunkta pa ni bila več ključna gola količina glasov, temveč to, kako poglobljeno je razvitih nekaj linij—kot v zgoščenem kontrapunktu pri Bachu…

Tenor Campanini si je nekoč nakopal sovražnika zaradi čisto banalne stvari: napisa na prtljagi. Njegov tekmec Fancelli je bil tako neuk, da je komaj bral in pisal, a je vendarle razvozlal napis »Primo Tenore Assoluto« na Campaninijevem kovčku. Zadnja beseda – *assoluto* (»absolutni«, »neprekosljiv«) – ga je spravila v bes, saj je menil, da ta…