Nevedni tenor

Tenor Campanini si je nekoč nakopal sovražnika zaradi čisto banalne stvari: napisa na prtljagi.

Njegov tekmec Fancelli je bil tako neuk, da je komaj bral in pisal, a je vendarle razvozlal napis »Primo Tenore Assoluto« na Campaninijevem kovčku. Zadnja beseda – *assoluto* (»absolutni«, »neprekosljiv«) – ga je spravila v bes, saj je menil, da ta naslov pripada izključno njemu.

Fancellijeva nepismenost je bila legendarna. Preden je začel peti, je bil nosač v Leghornu (Livornu). Tudi pozneje je moral najeti člana opernega zbora, da mu je pisal avtograme za občudovalke.

Nekoč so ga iz Liverpool Philharmonic Society prosili, naj se podpiše v njihov avtogramski album. Njegovega »pisarja« ni bilo, zato se je lotil sam. Ime je nekako spravil skupaj, le eno »l« in »c« je izpustil. Nato je hotel dodati svoj ljubi naziv – šlo je dobro, dokler ni pri zadnji besedi, v njegovih očeh najlepši, razlil velikansko packo črnila, ki je del napisa zabrisala.

Podpis še danes stoji kot zgovoren portret:
»Faneli Primo Tenor e Ass «