Napoleona prelisiči operna pevka

Napoleon je rad upognil vse svoji volji—politiko, ljudi, celo umetnost. Ko je slišal zvezdniško sopranistko Madame Catalani, se je odločil, da iz Pariza ne bo odšla. Poklical jo je v Tuileries, jo vprašal, kam gre, in ko je odgovorila »v London«, jo je prekinil: ostala bo v Parizu, za 100.000 frankov na leto in z dvema mesecema dopusta. »Štejte za dogovorjeno. Bon jour.«

Catalanijeva je bila preveč prestrašena, da bi ugovarjala in omenila obveznosti v tujini. Nekaj dni pozneje so ji na dom prinesli še pisni dokument—kot da je njeno življenje cesarski ukaz. A ni se pustila kupiti, četudi so bile verige zlate.

Preoblekla se je v nuno, pohitela na obalo, našla ladjo, ki je izmenjevala ujetnike, in kapitana na tiho podkupila, da ji pomaga. Ko je ladja odplula, je bila »nuna« na krovu in Francija za njo. Napoleon bi ji morda sledil—a ravno tedaj so se začele vojaške težave in imel je pomembnejše skrbi kot lov na pobegle operne pevke.