Liszt, »mali Mozart«

Otroštvo Franza Liszta zveni kot nadaljevanje Mozartove legende. Njegov dar se je pokazal zelo zgodaj, prvi javni koncert pa je imel že pri devetih.

Kmalu zatem je igral pred zbrano plemiško družbo v palači kneza Esterházyja, kjer je bil njegov oče pomočnik oskrbnika. Nastop je naredil tako močan vtis, da je šest plemičev obljubilo po šeststo guldnov na leto za šest let, da bi čudežni deček dobil primerno izobrazbo.

Oče Adam Liszt je nato pisal Johannu Nepomuku Hummelu—Mozartovemu učencu—s prošnjo, da bi učil sina. Hummel je zahteval preveč, zato sta odšla na Dunaj k Carlu Czernyju. Czerny je bil zaseden in je sprva zavrnil novega učenca. Mali Franz je stvar rešil brez ovinkov: sedel je za klavir in zaigral.

Ko ga je Czerny slišal, si je takoj premislil. Liszta je sprejel—navdušen nad talentom pa mu sploh ni hotel zaračunati.

Nekaj let pozneje je v Parizu enajstletnik dobil vzdevek »mali Mozart«. Neki kritik je celo zapisal, da zdaj verjame v preseljevanje duš: Mozartov duh se je moral vrniti v telo mladega Liszta.