Dobra angleščina v petju

Pri dobrem petju besede niso okras — so del naloge. Ta stara tirada pravi: ko so besede uglasbene, morajo biti vredne poslušanja, in pevec, pri katerem niti ne veš, v katerem jeziku poje, še ni »izdelan«.

Res je, angleščina zna biti zahtevna, a vsak jezik je, če ne vadiš dikcije. Avtor še posebej zbode pevce, ki megleno angleščino skrivajo za »italijanskimi« samoglasniki, potem pa se čudijo, da publika ne razume. Poanta je preprosta: vrhunska vokalna tehnika vključuje tudi razumljivo besedilo — ker naj bi glasba pomen podprla, ne pa ga zakopala.