Mendelssohn sklada za zabavo

Skladanje glasbe ni samo domišljija, temveč tudi precej praktičnega, skoraj »mehanskega« dela. A skladatelj, ki veliko piše, se lahko nauči ideje preliti na papir osupljivo hitro – še posebej, če je v igri rok ali malo ponosa.

Mendelssohn je nekoč pričakoval, da bo za dobrodelno uprizoritev *Ruy Blasa* napisal romanco in uverturo. Zaradi drugih obveznosti je dokončal le romanco. Ko jo je poslal odboru, so se mu lepo zahvalili, nato pa dodali, da je škoda, ker ni napisal tudi uverture – seveda razumejo, da se tega ne da narediti na hitro, in naslednje leto mu bodo, če bo želel, dali več časa.

Mendelssohn je v tem zaslišal namig, da uverture preprosto ne zna napisati hitro. Sam je priznal, da ga je to »kar razjezilo«.

V dveh dneh je imel uverturo dokončano. To nista bila niti dva dneva neprekinjenega dela – vmes je imel še vaje in koncert. A pozneje je rekel, da mu je prav to skladanje prineslo več veselja kot karkoli drugega, kar je kdaj naredil.