Farinelli s petjem vrne kralja k dolžnostim

Pravijo, da ima »glasba čar, da pomiri divje srce«. Znamenit primer je David, ki s harfo umiri kralja Savla. Druga takšna zgodba govori o vplivu slavnega tenorista Farinellija na španskega kralja Filipa V.

Filip je trpel za blažjo obliko norosti. Ni se hotel primerno obleči ali obriti in ni hotel urejati državnih zadev. Videti je bil nekraljevsko in je bil v svoji vlogi praktično neuporaben. Poskusili so številna zdravila in načrte, a brez uspeha.

Nazadnje so predlagali glasbo, saj je bil kralj zanjo posebej dovzeten. Po Farinellija so poslali sla. Dogovor je bil preprost: pel bo v sosednji sobi ob kraljevih sobanah. Ko je končal drugo pesem, je bil kralj vidno ganjen in je ukazal, naj pevca pripeljejo k njemu. Filip ga je zasul s komplimenti in ponudil, da mu izpolni, karkoli si zaželi.

Farinelli je prosil le to: naj se kralj pusti oskrbeti, naj dovoli, da ga uredijo, in naj se vrne k svojim državnim dolžnostim. Filip je privolil. Navdušen ga je nato najel, da mu vsak večer zapoje štiri pesmi, in mu za vse življenje plačeval protivrednost 2.000 funtov na leto.

Deset let je Farinelli ostal v Filipovi službi in mu vsak večer pel iste štiri pesmi. Pod Filipovim naslednikom, Ferdinandom VI. – ki je imel podobno težavo – je Farinelli ohranil položaj, postal kraljev najljubši in si pridobil veliko moč ter bogastvo. Pod naslednjim vladarjem pa so mu ukazali, naj zapusti kraljestvo.