Malibranine copate kot spominki

Madame Malibran ni bila le operna zvezda—bila je slovita po velikodušnosti. Na turneji v Benetkah je naletela na čisto novo gledališče na robu bankrota. Direktor je za dokončanje stavbe porabil celo premoženje in računal, da bo kralj na otvoritveni večer napolnil dvorano. Potem pa je kralj umrl in propad se je zdel skoraj gotov.

V obupu je prosil Malibran, naj nastopi na otvoritvi. Privolila je—ko je slišala, kako hudo mu je z denarjem, pa je zavrnila honorar. Ko se je razvedelo, da bo pela, je bila dvorana razprodana.

Med predstavo je stopila na list iz šopka in skoraj zgrmela v orkester, a jo je pevec Balfe ujel v zadnjem trenutku. V zmedi ji je ena copata odletela in padla v orkestrsko jamo; občinstvo se je zanjo steplo kot za relikvijo. Malibran se je nasmehnila, sezula še drugo copato in jo vrgla proti zadnjim vrstam. Obe copati sta bili na koncu raztrgani na kose, drobce pa so navdušenci odnesli domov kot spominke.

Po predstavi jo je srečni direktor pripeljal pred zastor, razložil okoliščine in oznanil, da bo gledališče poimenoval po njej. Teatro Malibran v Benetkah še danes stoji kot spomenik njeni dobrosrčnosti.